Till undermeny Karta Kontakt

Šukar aljan ki Knivsta

I Knivsta komuna tani maškaro Švedskako šerutni diz o Štokholm hem o universitetsko diz i Uppsala. I Knivsta tani jekh komuna ki Švedska koja najsigate bajrola. Oj tani jekh terni komuna koja isila but čhavore hem terne maškaro manuša kola živinena othe.

Šukar aljan te kontaktirine i komuna

Te isitu disave pučiba kola mangeja te puče e komuna, tegani šukar aljan ko Kontaktcenter Knivsta. Othe ka rese jekhe manušeja kova ka del tut informacije hem ka mothovi o drumo. Ako bi valjaniče tumači, i komuna šaj te del tut odova. Ko Kontaktcenter isi manuša kola vačerena englesko čhib.

Adresa kuri šaj te ave: Knivsta kommunhus, Centralvägen 18
Telefoni: 018-34 70 00

Phravdo: Pondanikone - Paraštuj 8.00 - 16.30

Adžahar funkcionisini i komuna

I Švedska tani ulavdi ko 290 komune. Ki svako komuna isi jekh organizacija koja tani odgovorno sa okoljese so isi ko than kuri bešeja a soj tano društveno servis, sar ko primer: obdanište, škola, socijalno služba, švedsko čhib e strancendže (SFI), biblioteka hem služba spasibase.

E komunaki buti finansirinipe kotar porezi kova platinena o manuša kola dživdinena ani komuna. I komuna dobini pare hem kotar država. Disave bučendže kola čerenepa rodela i komuna te ovel platimo.

But buča kola čerenape ki komuna tane bazirime ko zakonija kola anenape ko Švedsko parlamenti.

Ko odlučini ki komuna

E komunako parlamenti tano najbaro organi kova odlučini ki komuna. Odova parlamenti isilje isto uloga e manušendže ki Knivsta sar i uloga kova o Švedsko parlamenti isilje sa e manušendže ki Švedska. Svako štarto berš glasinena o manuša ki komuna kola političarija ka bešen ko komunako parlamenti jekh periodi ando štar berš. Jekh esavko periodi vičinipe mandatno periodi.

Disave ando najvažnija odluke kola e komunako parlamenti anela tane so i komuna ka čerel hem save prioritetija ka čhivel ko berša so avena. Anelape odluka hem kobor porezi o manuša kotar komuna ka platinen hem sar e komunake pare ka ulavenpe maškaro komunake but buča.

Izborno resultati ko 2018. berš

Ko mandatno periodi maškaro berš 2018-2022 ka čerelpe i buti e izborno rezultateja ando 2018. berš. O rezlutati mothovi so pandž partije tane ko majoriteti: O Moderaterna, o Socialdemokraterna, i Centerpartiet, i Miljöpartiet hem i Vänsterpartiet.

Štar partije tane ki opozicija: Knivsta.Nu, Kristdemokraterna, Sverigedemokraterna hem o Liberalerna

O mandatija ki izvršno vlast ulavenape adžahar: Jekh mandati=jekh than ki komunako izvršno vlast.

Majoriteti (16 mandatia)

Moderaterna (M), 5 mandatia
Socialdemokraterna (S), 5 mandatia
Centerpartiet (C), 3 mandatija
Miljöpartiet de gröna (MP), 2 mandatia
Vänsterpartiet, 1 mandati

Opozicija (15 mandatia)

Knivsta.Nu (KN.NU), 5 mandatia
Kristdemokraterna (KD), 4 mandatia
Sverigedemokraterna (SD), 4 mandatia
Liberalerna (L), 2 mandatia

Telo komunako parlamenti isi jekh komunaki izvršno vlast hem odborija koljengi buti tani ki praksa te čhiven sa o odluke kola anela e komunako parlamenti. Ando razultati palo glasibe birini e komunako parlamenti ko ando političarija ka bešel ki izvršno vlast hem ko razna odborija. E komunaki izvršno vlast tani odgovorno e komunake ekonomijače hem o odluke ando komunako parlamenti te ičerenpe ki praksa.
E komunake razna buča vodinena disave politička odborija:

• Građevinsko hem odbor te arakhibe i dživdipasi sredina (Bygg- och miljönämnd)

• Odbor kova razvijini o društvo (Samhällsutvecklingsnämnd)

• Socijalno odbor (Socialnämnd)

• Edukativno odbor (Utbildningsnämnd)

Administracija

Komaj sa o komunalna političarija čerena buti politika ko poklo slobodno vakti. Sar pomoć isiljen e komunaki izvršno vlast hem o odborija jekh administracija kuri o službenikija čerena buti. Odola službenikija čerena buti te planirinen hem te ičeren okova so e komunake političarija odlučije. E komunako direktori isilje najbari odgovornost ki administracija koja tani ulavdi ko razna kancelarije. Svako kancelarija isila jekh šefi kova tano odgovorno odola kancelirijake bučače.

Pobuter informacije andi Švedska hem ando švedsko društvo

I internet rig ”Information om Sverige” obratinpe tuče kova hijan nevo ki Švedska. Othe šaj te arakhe informacije ando švedsko društvo hem odgovor ko pučiba ando čhera/stanija, ando lječibe hem andi edukacija. Isi hem informacije ando te prava hem ando vlasti kasa ka ave ko kontakt ki akana dži hijan nevo ki Švedska. Šaj te rode buti, najpaše doktori hem škola.

Koristin akija rig ko internet sar jekh vodiči dži ko švedsko društvo. O informacije isi ko pobuter čhibja.
www.informationsverige.se

Švedsko čhib e strancendže (SFI)

Švedsko čhib e strancendže tano jekh osnovno sikljovibe i švedsko čhib hem introdukcija ko švedsko društvo. Akija edukacija tani specijalno hem najangljeder e phureder manušendže kola tane neve ki Švedska ama hem okoljendže kola već jekh pobuter vakti živinena ki Švedska.

Čhera/Stanija (Boende)

Ki Knivsta komuna isi but ponude kuri šaj te beše. Ko centar ki Knivsta isi zgrade hem ki kirija hem stanija te činelpe. Ko aver delija ko diz isi pobuter čhera.

Kirijako pravo

E komunaki firma koja isila stanija kola denape ki kirija vičinipe Knivstabostäder. Ako mangeja te dikhe save šajipa isitu stanendže ja te isitu pučiba ando redo, vičin ko oljengi recepcija hem on ka pomožinen tut.

Tel: 018-34 71 30
Email adresa: hyrbostad@knivsta.se
Phravdo: Pondanikone, tetradi hem paraštuj ando 08.00-09.30
Ako mangeja te živine ki Knivstabostäder ki kirija valjani te džane so o redo tano but baro hem valjani te prijavine tut ko redo so posig šaj.

Činde stanija, toklo čher

Te isitu šajipe te čine stani onda šaj posigate te arakhe kuri te beše ki komuna. Isi pobuter firme kola biknena stanija kola šaj te pomožinen tu te arakhe jekh stani ja čher kova mangeja te čine.


Đubrengo sortiripe sebepi i priroda

I komuna tani odgovorno te akhari gajlja ando to đubre. Odova čerelape adžahar so o komunalno ljela to đubre ama hem ked tu sortirineja, ačhaveja te buča, o pakovanja hem disavo aver đubre ki stanica koja čerela buti paljem te koristinipe o phordimo (återvinningscentral). O cilj tano te tiknjačeripe i hardžibe.

O iljačija kola na trošijepe ačhavenape ki Apoteka.

Centrija sortiribase

Odoljeja so sortirineja te pakovanja hem ačhavejaljen ko centro sortiribase, učestvujineja ki buti paljem te koristinenpe odola phordime buča. Ko centro sortiribase šaj te ačhave: metali, zoralji hem kovlji plastika, kartonija, džamja ki boja ja bizo boja hem novine. Isi hem than kuri te čhive o baterije a ko disave centrija isi hem kuri te ačhave o šeja hem sa ando tekstili.

Centrija kuri paljem koristinipe (återvinningscentral)

Ko centrija kuri paljem koristinenape o buča šaj te ačhave sa andi elektronika koja na valjaniče. Odova šaj te ovel o šporetija, frižiderija, kompjuterija ja televizije. Šaj hem te ačhave granke, žbunja hem građevinsko đubre. Akate šaj te ačhave hem koristime baterije, opasno đubre sar ko primer rastvaračija.

Phravdo:
Torniko hem četvrko 14 - 20
Savato hem kurko 9 - 16

Čhavore hem terne

I komuna isila odgovornost sa e čhavorendže hem e ternendže kola živinena ki komuna. Sar o čhavore hem o terne ki Švedska isiljen pravo ki anglji školako razred hem ki škola.

I komuna isila hem odgovornost e čhavorendže kola maltretirinenape psihički ja fizički, bizo obzir da lji ki komuna živinena privremeno ja stalno. I socijalno služba ki komuna dikhela sar o čhavoro osetinipe hem - ako valjani - pomožinena e familjijače.

Anglji škola e čhavorendže ando 1-5 berš

Ki Knivsta komuna isi anglo škole hem pedagogsko gajlja e čhavorendže maškaro 1 hem 5 berš. I komuna rodela platimo odola bučače.

Sa o čhavore isiljen pravo te džan ko opšto anglji škola ked pherdže trin berš. Te džalpe ki opšto anglji škola na koštini ništa.


Anglji škola

Sa o čhavore kola phrena šov berš isiljen pravo te počinen ki anglji škola. Tu isitu šajipe te birine ki koja škola ka džal to čhavo. I buti čerelape trin satija ko dive ko školake lokalija. Te džalpe ko anglji škola tano badijava.

Osnovno škola

Ko avgust ko berš keda o čhavoro pherela efta berš podžini o čhavoro ki osnovno škola. Ki Švedska tano obavezno so o čhave te džan ki osnovno škola enja berš. Ništa na koštini te džalpe ki škola.

Ki Knivsta isi deš osnovna škole. Ako to čhavo dželo ki anglji škola tegani hem ki osnovno škola džala ko isto than. Ako to čhavo na dželo ki anglji škola tegani ka dobini te džal ki jekh škola koja paše tumare čherese. Ako mangeja te promine i škola a isi than ki odija škola kuri mangeja te džal, tegani šaj te prominipe.

Slobodno vakteso than (Fritidshem)

O čhavore maškaro šov hem dešuduj berš isiljen pravo te džan ko fritids ako o dad hem i daj čerena buti ja džana ki škola. O fritidshem tano ki škola. I komuna rodela platimo ako o čhave džana ko fritids.

Srednjo škola

Keda završijan i osnovno škola šaj te rode te dža ki srednjo. I srednjo škola isila jekh trineberšengo programi. Isi nacionalna programija hem programija kola isiljen dijekh usmerenje. Isi jekh programi kova tano introdukcija, okoljendže kola nane prihvatime te džan ko nacionalno programi. O nacionalno programi šaj te del tu kompetencija te dža ko fakulteti.

Okola kola bešena ki Knivsta šaj te džan ki srednjo škola ki Knivsta, ki Uppsala ja ko aver komune. Ki Knivsta isi Sjogrenska srednjo škola koja nudini zanatlisko programi. Ko odija škola isi hem program introdukcije.

Negujibe hem pomožibe andi socijalno služba

I komuna isila odgovornost te negujini hem pomožini e manušen kola tane prekalo 65 berš a kola isiljen dijekh invaliditeti. O pomožibe delape ko to privatno čher ja ko jekh posebno than kuri šaj te živine. Te isitu dijekh invaliditeti a isitu telo 65 berš šaj isto te dobine pomožibe e diveste bučencar hem avere bučencar. Sa i nega ki Knivsta komuna čerelape ko dogovor e manušeja kase valjani pomoć hem oljese familjija. I nega isila sar cilj te zorjari o šajipe te živinipe jekh samostalno hem šukar dživdipe.

O manuša kola but vakti ja stalno isiljen invaliditeti hem našti te putujinen kolektivno šaj te oven odobrime te koristinen e nabormengo transporti (färdtjanst). E nabormengo transporteja šaj te vozine tu ani Knivsta hem ani Uppsala komuna. Okola kola mangena te vozinenpe podur mora te roden nacionalno nabormengo transport.

I socijalno služba šaj te pomožini hem ki ekonomija, zavisnost hem pomoć e čhavorendže hem familjijendže kola isiljen pharipe.

Te šaj te dobine pomožibe andi komuna valjani te živine ki Švedska ja te ove prijavimo ko azili.

Ked hijan nabormo

Sa kola živinena ki Švedska isiljen pravo ko lječibe. Okola kola tane ko azili ki phuv isiljen pravo ko hitno lječibe hem ko zubari. Isto šaj te roden ko džuvljengo doktori, ko bijanibaso doktori, ked valjaniče savet andi preventivna ljekija ja abortus.

O čhavore hem o terne telo 18 berš isiljen pravo ko bizo parengo lječibe hem zubari.

Te živineja ki Knivsta hem oveja nabormo valjani te obratinetu ko Landstinget ki Uppsala län.

Telefoni: 018-611 00 00
Webb: www.1177.se/Uppsala-lan/

Savet hem pomožibe keda tu ja džiko ki ti familjija hijen naborme: www.1177.se
Informacije isi ko švedski hem ko avera čhibja.

Ako bi valjaniče hitno pomožibe

Ked diso thabljola, ovela disavi nesreća, iznenadno nabormipe, nasilna ja opasna situacije vičin 112.

Ako doživijan disavo lošnipe kontaktirin e policija ko teljefoni 114 14.

Kultura hem slobodno vakti

Knivsta biblioteka
I Knivsta biblioteka tani ki Knivstaki opštinako čher, Centralvagen 18. I biblioteka tani jekh than kuri čhedenape o manuša kotar sa o berša. Okova kova mangela te čitini, akate šaj te arakhi sa diso ando književno literatura dži ko dokumentarno literatura. A isi hem programi čhavorendže kuri isi teatro hem film, šaj te rezervisine kompjuterija hem te koristine o internet hem but aver.

Te šaj te iznajmine ki bibloteka valjaniče jekh biblitekaki kartica. O manuša kola čerena buti ki biblioteka šaj te pomožinen tut te ikalje jekh. I kartica dobineja biparengo, ama mora te ovel tut legitimacija.

Phravdo:
Pondanikone 12-17
Torniko - četvrko 10-20
Paraštuj 12-17
Savato 11-15


Udruženja kulturače

Isi but udruženja ki komuna kola čerena buti te ičeren i kultura, sar ko primer horsko džilabibe, kamerno muzika, tradicionalno muzika, umetnost, teatar hem čheljibe. Kontaktirin amen ako hijan zaintresimo.

HusabyMarken vašari

Šukar aljen ko maškarutno vakti. Ko purane turnirija, vitezitenge procesija, popija hem kaluđerke, kraljija hem kraljice, peravibase čheljiba, pazari, tradicionalno muzika hem jekh sajam ando 14. veko ko Husby-Långhundra khandžiri. Akava vašari ovela svako berš ko početko ando juni masek.

Sastipaso čher (Hälsohuset)

O sastipaso čher tano komunalno centar treneribase, kuri isi but šajipa te arakhe to sastipe hem te trenerine. Akate isi jekh bazeni kova tano 25 metre dlogo kova tano šukar e kondicijače, čheljibase a isi hem jekh bari teretana hem neve mašine. Isi hem lokalija kuri nudinipe grupno trening sar aerorobik, spin biciklizmo, step up, joga hem pana aver buča.

O sastipaso čher tano ko Forsbyvägen ko centrar ki Knivsta.
Tel: 018-34 77 30

Thana čheljibase

Isi but thana čheljibase ko central hem sa o čhavore šukar alje othe te čheljenpse. Jekh esavko than tano paše uzo anglji škola hem osnovno škole kola o čhavore koristinena svako dive. A ko aver vakti sa o čhavore šukar alje te čheljenpse akate.

Osvetljime drumija

Osvetljime drumija isi ko pobuter thana phiribase kola isilje različita dužina. Jevendese isi staze skijibase hem on tane osvetlime. Isi hem skijibe phalja hem klasično skijibe, a uzo staze isi razne stuge (vallningsbod). Paralelno odolje osvetljime drumoja isi pana jekh staza te vozine bicikla. Isi hem duj thana kuri šaj te parkirine. Ko jekh reseja kotar Brunnvägen a ko dujto kotat Boängsvägen.

Thana nandžovibase

• Särstabadet tano nav ko nandžovibaso than ko jezero Valloxen - ko centar ki Knivsta uzo Valloxvägen.
• Nandžovibaso than Brunnbybadet ko Valloxen - Drumo 277 istočno ando E4, 500m.
• Oxtorget ko Kungshamn-Morga prirodako rezervati, jezero Mälaren - drumo 255 Kungshamn Morga prirodako rezervati.
• Eda nandžovibaso than ko Edasjön - Andi Knivsta džaja desno uzi Lagga khandžiri hem pratineja o znako premalo Eda.


Priroda hem rekreativna thana
Maškaro bare dizja nudini i Knivsta komuna čista hem sveža jezerija, nive kola tane barvalje floreja, bare veša, prirodake rezervatija hem rekreativna thana kola isilje staze phiribase hem staze skijibase.

Jekh zakon pravela o drumo sarinendže ki Švedska slobodno te phiren ke veša hem ki phuv. Odova zakon phenela so sare amen isimen odgovornost e prirodače hem e životinjendže - amare đubre amen la amencar čhere, na thara jag ki priroda bizo te džana da lji šaj, na čedaja o luludža hem o čharja kola tane retka hem mothova respekti premalo privatna čhera hem njive.

But tano važno te ičeramen akava purano adeti hem te ičera odova zakon andi priroda. Angljeder so džaja ki priroda - čitin prvo pobuter ki interent rig Naturvårdverket. O informacije isi ko pobuter čhibja.

Čitin pobuter ando zakon andi priroda (allemansrätten).

Jezero Valloxen
O jezero Valloxen tano e manušendže ki Knivsta jekh najbaro rekreativno raj. Okolo jezero isi bare purane čhera hem šukar thana nandžovibase. Jevendese tano o jezero but posetimo ando skijačija.

Prirodno rezervati Kungshamn-Morga
O but šužo prirodno rezervati Kungshamn-Morga tani uzi obala ko jezero Mälaren. Othe isi but buča sar ko primer pašnjakija, ljivade hem veša.

O baro veš o Lunsen
E baro vešeso e Lunseneso južno deo tano ki Knivsta komuna hem tano jekh but šužo purano veš kova isilje divljina sar osobina hem but staze phiribase.

Upplandsleden
Isi jekh staza phiribase koja tano 400km dlogo, andi Dalälven ko sever dži ki Mälaren ko jug. Andi Knivsta šaj te dža premalo sever prekalo veš Lunsen dži ki Uppsala, ja premalo jug dži ki Sigtuna. Ki železničko stanica ki Knivsta isi jekh veza.

Firme

O industrije hem o firme avena ki Knivsta sebepi so i komuna tani ko maškar ko jekh regioni kuri jekh trito deo ando Švedskako stanovništvo živini. Ekvaš ando phuvjake istraživačija hem o razvojno kapaciteti nalazinipe ko regioni.

O neve firme tane šukar alje ki Knivsta. Amen daja sa amendar te olakšina o buča sar ko primer o dozvole te gradinipe, ama hem ko aver načinja te pomožina o neve te napredujinen.

Phuv hem lokalija

I Knivsta komuna bajrola sigate hem o centar sa pobuter dobini forma sar jekh tikno moderno diz. O plani tano dži ko berš 2025 ki komuna te ovel dži ko 25 000 stanovnikija. But detaljna planija čerenape te šaj pana pobuter te gradinipe sar stanija adžhar hem hem lokalija biknibase, kancelarije, restoranija hem kafićija.
Isi but slobodno phuv ki Knivsta sar e tikne adžahar hem bare firmendže, hem ko centar hem ko Ar - jekh industrisko deo uzo E4. Avrijal kotar centar isi placija e firmendže kase valjani pobuter phuv.

Ar industrisko deo
O industrisko deo Ar tano jekh deo kuri isi but firme a nalazinipe uzo autoput E4 maškaro Štokholm hem Uppsala. Dži ki Štokholm isi uzo 50km, a dži ki Uppsala uzo 20km. Dži ko aerodrom Arlanda isi 10km. 100m odothar tano o jezero Valloxen. Staza phiribase, škola hem deo kuri gradinenape but čhera tano but paše. O centar Knivste tano 2km ando Ar kuri šaj te arahkipe razna službe, dučane hem i železničko stanica.

Ki Ar isi slobodna placija te čerenpe kancelarije, industrija, zanatija, hem pobare firme. Akana othe isi dži ko 50 firme kola čerena buti ki industrija, teknika hem razvijibe.

Prevoz

Diso so nalazinipe maškaro Štokholm, Uppsala hem Arlanda, a isilje but šukar prevoz, čerela i Knivsta komuna interesantno sar e fimendže adžhar hem e manušendže kola mangena te živinen othe.

Železnica
30 minutija andi Štokholm, 10 minutija andi Uppsala, 8 minutija andi Arlanda

Državaki železnica:
Pana hari 30 podžiba ko dive ando hem dži ko Štokholm hem Uppsala, o vozi džala svako ekvaš o sati ja svako sati, a zavisini keda ko dive.

Putničko vozi Štokholm-Arlanda-Knivsta-Uppsala
Svako akvaš o sati, dži ko 30 podžiba nakro solduj strane.

Avioni
Ki Arlanda tano jekh internacionalno aerodrom kova tano dži ko 15km andi Knivsta a isi šukar prevoz hem kotar aerodrom hem dži ko aerodrom.

Autobus
Maškaro Uppsala hem i Knivsta isi uzo 40 podžiba ando pondaniko dži ko paraštuj. Maškari Arlanda hem i Knivsta isi uzo 30 podžiba.

E4-autoput
Dži ki Uppsala ljela uzo 15 minutija, dži ki Štokholm uzo 40 minutija, dži ki Arlanda uzo 15 minutija.

Drumo 77
Akalje drumoja džaja istočno dži ki obala. Ljegari tu dži ko Norrtälje hem dži ko brodongo pristanište Kapellskär kotar džana brodija dži ki Åland hem Finska, Rusija hem dži ko Baltička phuvja.

Prevedin celo akava webb than ko Google Translate
Isi šajipe sa akala informacije te prevedinenpe ko Google Translate. Ama amen našti garantujina kobor odova prevod ka ovel šukar hem tačno, pošto odothe mašinski prevodinipe.

Akate isi pobuter informacije ando odova sar te koristine o Google Translate (o instrukcije isi ko švedski hem engelski).

  • Senast uppdaterad 6 mar 2019